Plastika je vsestranski in vseprisotni material v svetovnem gospodarstvu. Priljubljenost plastike lahko pripišemo njenim lastnostim, saj je lahka, trpežna in poceni za proizvodnjo. Izdelki iz plastike in embalaža so znatno prispevali k svetovnemu gospodarskemu razvoju in danes je globalna proizvodnja plastike zelo velika. Ena najpogostejših vrst plastike je polietilen (PE).

Velik obseg proizvodnje plastike in velike količine plastičnih odpadkov predstavljajo okoljski izziv. Velike količine odpadkov iz plastike neizogibno končajo v oceanih, kar predstavlja veliko grožnjo za oceanske ekosisteme in prehranjevalne verige.

Po ocenah je trenutno v oceanih več kot 150 mio ton plastičnih odpadkov. Plastični polimeri lahko preživijo na stotine ali celo tisoče let, odvisno od vrste plastike in okolja, v katerem plastika konča.

Živali lahko plastične drobce zaužijejo, kar lahko privede do zadušitve ali stradanja. Poleg tega lahko mikroplastika vsebuje dodatke, ki se izpirajo v okolico, kar povzroči toksičnost za organizme, vključno s karcinogenezo in endokrinimi motnjami pri ljudeh.

Zaradi velikih obremenitev okolja z odpadki se je pojavil koncept krožnega gospodarstva. Recikliranje plastike je sestavni del politike EU o krožnem gospodarstvu. Izziv ravnanja z vse večjimi količinami odpadkov iz plastike, preusmerjenih v recikliranje v Evropi, je bil delno rešen z izvozom plastike, namenjene za recikliranje, v poceni države zunaj Evrope, predvsem na Kitajsko. Kitajska in Hong Kong sta v letu 2018 skupno uvozila 72,4% vseh izvoženih plastičnih odpadkov po vsem svetu. Kitajska pa je po letu 2018 prepovedala uvoz plastičnih odpadkov, kar je imelo velike posledice za usodo evropskih plastičnih odpadkov.

Velik odstotek izvoženih odpadkov PE se danes izvozi znotraj Evrope, kjer pa se jih več kot 30 % ne reciklira in zato končajo v prepolnih lokalnih odlagališčih, na koncu pa v oceanih.

Po podatkih raziskave, objavljene leta 2020 v publikaciji Environmental International, največ plastičnih odpadkov, ki pristane v oceanih, glede na število prebivalcev, med evropskimi državami ustvari Slovenija. Vsak Slovenec na leto ustvari 1,5 kg plastičnih odpadkov, ki končajo v oceanu. Na drugem mestu je Belgija z 0,91 kg na prebivalca na leto. Druge večje evropske onesnaževalke s plastiko v oceanih so po podatkih raziskave še Združeno kraljestvo, Nemčija in Nizozemska. Luksemburg in Švica pa na prebivalca ustvarita najmanj plastičnih odpadkov, ki pristanejo v oceanih.

Vrednosti odpadkov na prebivalca so bile izračunane na podlagi količin PE, izvoženega iz posamezne države, kar pa se lahko razlikuje od odpadkov PE, ki nastanejo v vsaki državi zaradi prekomerne trgovine.

Glede na absolutno količino pa največ plastičnih odpadkov v morjih med evropskimi državami ustvarita Nemčija (32 %) in Združeno kraljestvo (29 %).

Da bi zmanjšale negativno usodo izvoženih plastičnih odpadkov, bi morale posamezne države omejiti izvoz plastičnih odpadkov iz Evrope v države, ki ne izpolnjujejo praks ravnanja z visoko učinkovitimi odpadki za reciklirani material.

Pripravila: Bojana Zarnik

Viri: Elsevier, Environmental International

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj